Arheologi odkrili presenetljivo novo dejstvo o Pompejih

Pompeji so izjemen ostanek zgodovine – skoraj povsem ohranjeno mesto iz časov antičnega Rima je takšno ostalo "zahvaljujoč" izbruhu vulkana Vezuva leta 79.

Katastrofalen izbruh je cvetoče rimsko mesto popolnoma uničil in prekril z vulkanskim pepelom, ki ga je konzerviralo za naslednjih 17 stoletij, ko so ga začeli znova odkrivati.

Dolgo časa so arheologi, ki odkrivajo uničeno mesto, mislili, da so Pompeji po katastrofi popolnoma zamrli. Nove najdbe pa kažejo, da temu ni bilo tako.

Po najnovejših raziskavah, objavljenih v Elektronskem časopisu o izkopavanjih v Pompejih (E-Journal of the Excavations of Pompeii), so ruševine mesta desetletja po nesreči še vedno naseljevali redki preživeli, brezdomni iskalci zatočišča in lovci na zaklade.

"Favela" na mestu nekdanjega sijaja

"Zahvaljujoč novim izkopavanjem je zdaj slika jasnejša," pravi Gabriel Zuchtriegel, soavtor študije in direktor arheološkega parka Pompeji.

"Pompeji po letu 79 se ponovno pojavijo, ne kot mesto, ampak kot siva, improvizirana naselbina, kot nekakšno taborišče ali favela sredi še vedno prepoznavnih ruševin nekdanjih Pompejev."

Ugotovitve potrjujejo dolgo obstoječo hipotezo, da izbruh Vezuva ni popolnoma preprečil vrnitve ljudi v regijo.

Preživeli, ki si niso mogli privoščiti odhoda, so ostali, medtem ko so drugi prispeli v upanju, da bodo v ruševinah našli dragocene predmete ali uporabne dobrine.

A ti prebivalci niso imeli več dostopa do infrastrukturne podpore in rimskih sistemov, ki so pred izbruhom omogočali življenje v mestu.

Zaradi obsežnih poškodb so morali ti naseljenci živeti v zgornjih nadstropjih stavb, ki so deloma "preživele".

Čeprav je bila okolica sprva pusta, se je zaradi hranil v vulkanskem pepelu hitro vrnila vegetacija, ki je improvizirani skupnosti omogočila dodatne vire hrane.

Sčasoma, kot kažejo izkopavanja, so ljudje začeli kopati kleti in jame v nekdanja pritličja ter tam nameščali peči, ognjišča in mline.

Sledovi životarjenja uničeni zaradi "bombastičnih" najdb

Žal je dokazov o tem zanemarjenem obdobju Pompejev malo ali jih ni mogoče več najti. V številnih primerih so bili izbrisani med zgodnjimi arheološkimi raziskavami, ki so se osredotočale na bolj spektakularne najdbe.

"Zgodovinski trenutek uničenja mesta leta 79 je popolnoma prevzel kolektivni spomin," je za časnik pojasnil Zuchtriegel.

"V vnemi, da bi dosegli nivoje iz leta 79, kjer so nas čakale izjemno ohranjene freske in pohištvo, so nežni sledovi ponovne naselitve dobesedno izginili – pometeni brez vsakršne dokumentacije."

Zuchtriegel primerja delo arheologov v teh primerih z delom "psihologov spomina, zakopanega v zemljo".

"Na plano prinašamo tisto, kar je bilo odstranjeno iz zgodovine," pravi. "Ta pojav bi nas moral spodbuditi k širšemu razmisleku o arheološkem nezavednem – o vsem, kar je potlačeno, prezrto ali zakrito v senci na videz pomembnejših stvari."

Na koncu so si prebivalci sicer prizadevali, da bi Pompeje naredili trajno naseljive, a neuspešno.

Nekaj generacij je sicer še ostalo, vendar so Pompeji v 5. stoletju dokončno opusteli.

Zadnji udarec mestu naj bi bil nov vulkanski dogodek, tako imenovani Pollenski izbruh leta 472, ki je morda pomenil končni konec Pompejev.